Jasper Philipsen je zmagovalec 17. etape od Chamberyja do Voirona. Belgijec je bil član ubežne skupine, ki je manj kot štiri kilometre do cilja ujela Jasperja Stuyvena, nato pa mu je pomočnik Mathieu van der Poel pripravil odličen položaj za sprint, ki je član Alpecin PremierTecha ni zapravil. Matej Mohorič, tudi del ubežnikov, je končal kot 13. Vodilni na dirki Tadej Pogačar je ciljno črto prečkal dobrih osem minut za zmagovalcem.

Sedemindvajsetletnik s Klanca je pred trojčkom zahtevnih etap v Alpah na dobri poti do pete skupne zmage (2020, 2021, 2024, 2025), saj ima 4:32 minute naskoka pred Belgijcem Remcom Evenepoelom (Red Bull-BORA-hansgrohe) in 6:51 pred svojim ekipnim kolegom iz Mehike Isaacom del Torom.

Jonas Vingegaard po uspešni operaciji že doma

Kolesarstvo

16:23 0

Kolesarstvo

16:23 0

“Pričakovano zahteven dan. Vesel sem, da ga je konec in da gremo zdaj spet v prave klance. Noge so v redu, sploh glede na tretji teden. Veselim se že gora,” je za RTV Slovenija dejal Pogačar.

Ocenil je tudi zdravstveno stanje svojega pomočnika, Britanca Adama Yatesa: “Zadaj je Adam trpel, saj je bil včeraj bolan. Bil je res na dnu in povsem prazen. Danes zjutraj je bil videti bolje, vendar je bila etapa zahtevna. Tudi če si zdrav, trpiš. Verjamem, da bo jutri že bolje.”

Že pred današnjo etapo je Pogačar dejal, da bo začetek zaradi razgibanega terena zelo zahteven, a upa na lažji konec. To se je tudi uresničilo, potem ko je bil nekaj časa celo v vodilni skupini s kandidati za beg, nato pa je prišlo do združitve večjih skupin, ki so se raztrgale čez uvodne klance.

Danec Mads Pedersen (Lidl-Trek) je pred etapo dejal, da je to ena zadnjih priložnosti za kolesarje njegovih sposobnosti za etapno zmago. To je zanimalo tudi Mohoriča (Bahrain-Victorious). Ta je v zanimivi objavi na družbenih omrežjih Toura kar na listku papirja vprašal Pedersena, kakšne noge naj uporabi za današnjo etapo. Danec je, ko je prejel listek papirja z vprašanjem, odgovoril, da naj bo pripravljen na beg.

Po številnih preobratih pri lovljenju ubežnikov, preseljevanju iz ene v drugo skupino, so na koncu pričakovano priložnost za etapno slavje dobili ubežniki. Vendar v začetnem begu je bilo kar nekaj odličnih sprinterjev, ki pa so ostajali blizu in na koncu pa zaradi neodločnosti skupin povsem na čelu celo dobili priložnost za zmago.

Ob koncu je za Philipsena sijajno pripravil teren Nizozemec Mathieu van der Poel, Belgijec pa je končal delo in prepričljivo slavil. Zanj je to 64. zmaga v karieri in 11. v etapah na Touru. Na letošnji francoski pentlji se je dolgo mučil v klasičnih sprintih, v 17. etapi pa celo iz ubežne skupine vendarle prišel na svoj račun.

“Po vrtiljaku čustev na Touru sem moral do tega trenutka čakati 17 etap. Prvih 12 dni je bilo obupnih. Nisem našel pravih občutkov, zato je za to zmago zaslužna celotna ekipa. Ves čas je verjela vame in me prenašala jeznega in razočaranega, ker nisem mogel zmagati. Večkrat sem danes mislil, da se je zmaga odpeljala. Boril sem se na nikogaršnji zemlji med različnimi skupinam,” je za organizatorje čustveno razlagal Philipsen.

Noge niso dale več

Mohorič je bil ves čas v begu, na koncu pa je sprintal in zasedel 13. mesto. Drugi je bil Švicar Mauro Schmid (Jayco AlUla), tretji pa Nizozemec Olav Kooij (Decathlon CMA CGM).

“Ves dan je šlo na vso moč in res sem si želel rezultata. Ko se je odpeljala skupina s Pedersenom, sem preveč gledal van der Poela. Tam nisem bil zraven, na koncu pa je vseeno prišlo do sprinta. Upal sem, da bi se čez tiste ovinke prerinil naprej, ampak noge niso imele več veliko v sebi. V takšnem zaključku nimam možnosti proti tem fantom,” je za RTV Slovenija dejal Mohorič.

Nepredvidljiva etapa mu je bila pisana na kožo. “Strategija je zelo pomembna, tudi trenutki, ali oklevaš ali se potrudiš, da si zraven. Takšno dirkanje obožujem. Bi si želel več takih etap. Škoda, da je bila letos samo ena,” je še dodal.

V četrtek bo na sporedu razgibana etapa od Voirona do vrha vzpona na Orcieres-Merlette (185,2 km).